Gradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke
05. 12. 2019
Koncern Kolektor spada med deset največjih družb v Sloveniji in zaposluje več kot 5000 delavcev doma in po svetu. Koncern se je uveljavil s svojim delom, kar mu priznavajo tako domači kot tuji poslovni partnerji. Samo v Sloveniji zaposluje več kot 4000 ljudi, zato je tudi eden največjih davkoplačevalcev. V zadnjih 40 letih ustvarja dobiček in plačuje vse davke. Ker se v javnosti pojavljajo netočne informacije v zvezi s Kolektorjem in gradnjo vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke, smo zaradi ugleda in položaja, ki ga ima koncern Kolektor z vsemi svojimi programi v Sloveniji in tujini, dolžni javnost informirati in ji pojasniti, kako je postopek izbire izvajalca za gradnjo vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke potekal.
Fotografija je simbolična
Prvič je bilo javno naročilo razpisano po odprtem postopku. Ponudbe so se oddajale 20. 3. 2018. Na razpis se je Kolektor CPG prijavil kot vodilni partner v skupini ponudnikov skupaj s partnerjema Yapi Merkezi in Riko. Vrednost te ponudbe je bila 109.360.000 evrov brez DDV. Najnižja ponudba ponudnika Cengiz je znašala 89.255.544,69 evra (vrednost drugouvrščenega ponudnika JV Gorenjska gradbena družba in Metrostav Češka je znašala 104.355.775,68 evra). Na razpis se je prijavilo devet ponudnikov.
Ocenjevalo se je osem ponudb in 30. 7. 2018 je naročnik sprejel odločitev, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Cengiz za vrednost 89.255.544,69 evra.
Če bi na prvem razpisu Dars upošteval odločitev Državne revizijske komisije in Cengiz izločil, bi drugouvrščeno podjetje JV Gorenjska gradbena družba in Metrostav Češka s partnerji za 104 milijone evrov že skoraj leto dni lahko izvajalo dela.
15. 2. 2019 je bila izdana odločitev, s katero so bile vse ponudbe opredeljene kot nedopustne. Dars je začel nov postopek: konkurenčni dialog s pogajanji, na katerega je povabil ponudnike po svoji lastni izbiri, kar je bilo po našem mnenju precej pristransko. Nekatere ponudnike iz prvega odprtega postopka je povabil, drugih pa ne.
25. 7. 2019 je Kolektor CPG v isti sestavi skupne ponudbe kot v predhodnem odprtem postopku oddal svojo izhodiščno ceno za pogajanja, ki je brez DDV znašala 120.981.634,10 evra, kar je bilo nekaj manj kot limitirana vrednost naročnika, ki je bila v razpisni dokumentaciji ovrednotena na 121.500.000 evrov. 21. 11. 2019 smo dobili poziv na pogajanja.
Kolektor CPG je skupaj s svojimi partnerji na podlagi minimiziranja stroškov, ki smo jih predhodno upoštevali za rizike izvedbe del, ki so na predmetnem projektu zaradi zahtevnih geoloških razmer izredno veliki, ponovno določil minimalno ceno. Končna ponudbena cena je sedem milijonov evrov nižja od ponudbene cene iz prvega kroga, ki smo jo ponudili v odprtem postopku (109 milijonov evrov). Končna cena Kolektorja CPG, dana na pogajanjih, je tako znašala 102.000.825,83 evra brez DDV in je bila torej dobre tri milijone evrov višja od ponudbe Cengiza.
Nasprotno pa je Cengiz svojo ponudbo glede na prvo ponujeno ceno v odprtem postopku celo zvišal za skoraj deset milijonov evrov. Iz tega lahko torej sklepamo, da bo turško podjetje odneslo iz Slovenije vsaj deset milijonov evrov dobička, slovenskemu proračunu pa bo pustilo zgolj drobtinice. Če bi dela izvajalo slovensko podjetje, bi pri ceni 102 milijona evrov za državni proračun to pomenilo več kot deset milijonov evrov prihodkov v obliki davkov, prispevkov ipd.
Kot je po pogajanjih povedal tudi predstavnik tretjeuvrščene Implenie, žal s tako nelojalno konkurenco, kot jo izvaja turško podjetje, ne moremo tekmovati. Kalkulativni elementi turškega podjetja temeljijo na nižjih izhodiščih. Ker ima Turčija nižjo povprečno plačo od Slovenije, govorimo o tako imenovanem socialnem dampingu.
V vednost: v Turčiji je minimalna plača 423 evrov bruto (manj kot 50 odstotkov slovenske, ki znaša 886 evrov bruto), povprečna plača pa 1292 evrov bruto, v Sloveniji je ta slabih 500 evrov višja (1730 evrov bruto).
Opozarjamo pa tudi, da Cengiz s svojimi izjavami v medijih zavaja naročnika, državne institucije, politike in javnost s trditvami, da bo sodeloval s slovenskimi podjetji. V ponudbi omenjenega turškega podjetja je jasno in nedvoumno navedeno, da Cengiz ne bo imel podizvajalcev. Torej sta možnosti dve: ali je podal v ponudbi lažno izjavo (kar se kaznuje z izločitvijo ponudbe) ali pa laže javnosti in si s takimi populističnimi izjavami o vključevanju slovenskih podjetij išče priljubljenost, vseskozi pa drži figo v žepu, ker ve, da je v ponudbi napisal ravno nasprotno.
Kolektor CPG se je odločil, da kljub nerazumni odločitvi za slovenski proračun ne bo vložil pritožbe na izbor izvajalca.
Nazaj